OIV - KNJIŽNIČNO INFORMACIJSKA ZNANJA

»Informacijsko pismeni ljudje so tisti, ki so se naučili učiti. Učiti se znajo zato, ker vedo, kako je znanje organizirano, znajo najti informacije in jih uporabiti tako, da se lahko drugi učijo od njih. To so ljudje, pripravljeni na vseživljenjsko učenje, ker znajo vedno najti informacije, ki jih potrebujejo za kakršnokoli nalogo ali odločitev.« (Ameriško združenje knjižničarjev ALA, 1989)

Z izvajanjem KIZ v okviru obveznih izbirnih vsebin med drugim spodbujamo čim večjo povezanost s poukom in to, da bi vsak dijak postopoma, a organizirano razvil svoje vseživljenjske kompetence pri iskanju informacij. Da bi pridobival in razvijal svoje veščine za kritično uporabo informacij. Da bi postal resnično informacijsko pismen.

In kakšna je korist od tega?

Prvi najbolj očiten rezultat so boljši pisni izdelki. Z nalogami za spodbujanje praktične uporabe veščin informacijske pismenosti dijakom omogočimo boljše razumevanje gradiva in raziskovalnega procesa.

Informacijsko pismen dijak modro išče, izbira in uporablja informacije. V prihodnosti se bodo viri informacij in načini komuniciranja še naprej spreminjali. Zato bomo vedno potrebovali sposobnosti iskanja, vrednotenja in upravljanja informacij na vseh področjih. Dijaki veščine informacijske pismenosti najbolj pregledno in organizirano razvijajo s pomočjo različnih nalog v času šolanja.

(prir. po "It Takes More Than a Major")

Informacijska pismenost je skupek sposobnosti, s pomočjo katerih posamezniki "prepoznajo, kdaj potrebujejo informacije in so jih sposobni najti, ovrednotiti ter učinkovito uporabiti."

Informacijska pismenost je osnova za vseživljenjsko učenje. Skupna je vsem disciplinam, vsem učnim okoljem in vsem stopnjam izobraževanja. Učečim omogoča, da obvladajo vsebino in razširijo svoje preiskave, postanejo bolj samostojni in prevzamejo večji nadzor nad lastnim učenjem.

Informacijska pismenost vključuje tudi sposobnost razlikovanja dejstev od fikcije - bistvena veščina glede na širjenje lažnih novic. 

In kaj zna informacijsko pismen dijak? 

(prir. po: American Library Association. Presidential Committee on Information Literacy. Final Report. (Chicago: American Library Association, 1989.) 
Informacije in napotki pred izdelavo pisne naloge.pptx
INF 6544664 Uspešnost reševanja informacijskih problemov.pdf

Kaj je treba vedeti,  preden gremo iskat informacije?

Kaj v resnici iščemo?

Iskanje spletnih dokumentov ali spletnih strani je lahko enostavno, lahko pa se spreobrne tudi v nemogoče opravilo. Deloma je to zaradi količine informacij, ki se nahaja na internetu, deloma pa zaradi tega, ker vsebina na internetu ni indeksirana in je zaradi tega težje najdljiva.

Dokumente ali informacije iščemo z vpisovanjem ključnih besed (v iskalnike, kataloge, metaiskalnike).

 

Iskalniki

Iskalniki so orodja katerih baza spletnih strani se avtomatično dopolnjuje s pomočjo t. i. robotov. Roboti so programi, ki samodejno in neprestano iščejo nove spletne strani po internetu in o novih straneh shranijo povzetek v svojo bazo. Robot si o spletni strani shrani informacijo tako, da vsebino "indeksira". Besedam, ki se največkrat nahajajo na spletni strani, da večjo težo, prav tako imajo večjo težo besede, ki se nahajajo v naslovih in v meta podatkih. Glede na težo ključnih besed iskalnik rangira zadetke oz. najprej prikaže strani, katerih "teža" ključnih besed je največja. Vsak iskalnik ima drugačen način rangiranja spletnih strani, boljša iskalna orodja imajo v bazi shranjene informacije o celotni vsebini spletni dokumentov

 

Katalogi

Katalogi so pojmovno organizirane zbirke referenc na dokumente na internetu. So najstarejši način organiziranja podatkov v spletu. Osnovna zamisel katalogov je organizacija spletnih strani v poglavja. Za razliko od iskalnikov vnašajo podatke o spletnih straneh v bazo posamezniki. Zaradi tega baze spletnih strani v katalogih niso tako obširne, so pa zaradi urednikov, ki skrbijo za pravilen vnos, veliko bolj relevantne in dajo bolj kakovostne zadetke. Druga razlika v primerjavi z iskalniki je v tem, da se v bazo kataloga ne shranjujejo informacije o celotni vsebini, temveč le opis spletne strani (ki ga napiše posameznik). Zaradi obsežnosti kataloga so na voljo obrazci za vnos iskalnih zahtev, ki olajšajo iskanje.

 

Nevidni internet

Obstaja velika količina podatkov, ki je iskalnikom nevidna. Nahajajo se v različnih spletnih bazah in so večinoma popolnoma nedostopni programski opremi, na kateri temeljijo spletni iskalniki. Iskalniki najdejo pot le do vstopne točke. 

Primer takšnega nevidnega interneta je telefonski imenik. Telefonske številke Janeza Novaka v iskalniku Najdi.si ne boste našli. Najti bo potrebno spletno stran, kjer je možno dostopati do podatkov o telefonskih naročnikih. Obstaja že več iskalcev, ki so posvečeni prav iskanju v nevidnem spletu (npr. Direct Search).

Strategija petih korakov pri iskanju informacij

1.   korak: Analizirajte vsebino, ki jo iščete 

Ali vaša vsebina:

-        vsebuje tipično ključno besedo, frazo ali le splošni izraz (uporabljeno je v preveč kontekstih, da bi lahko bilo uporabno)?

-        teži k širšim temam ali potrebujete ožjo temo (iščete npr. raziskave o recikliranju avtomobilov, dobivate pa zadetke o varstvu okolja)? 

-        vsebuje sinonime ali podobne izraze?

2. korak: Izberite pravo orodje za iskanje podatkov

Razmislite, kdaj uporabiti iskalnike in kdaj kataloge. (Kaj pa če se iskani podatki nahajajo v nevidnem internetu?)

3. korak: Učite se med iskanjem in spreminjajte vašo strategijo v skladu s tem 

Ne predpostavljajte, da veste, kaj iščete. Poglejte zadetke in poskusite najti dodatne ključne besede ali pravilo za izboljšano iskanje.

4. korak: Ne obupajte pri strategijah, ki ne dajo rezultata

Namesto z iskalniki iščite s katalogi ali obratno. Pomislite o nevidnem internetu.

5. korak: Vrnite se k prejšnjim korakom bolje informirani o vsebini, ki jo iščete.

 

Uporaba iskalnega jezika

Iskalno zahtevo zapišemo v iskalnem jeziku, ki ga pozna iskalno orodje. Različna iskalna orodja uporabljajo različne iskalne jezike, nekaj pravil pa je večini orodij skupnih.

 

Pri večini orodij lahko uporabljamo povezovalne elemente:

o   AND (in) – rezultat iskanja so dokumenti, ki vsebujejo vse navedene ključne besede in to ne glede na mesto v dokumentu. Primer:   "črna and metalurgija" vrne zadetke takšnih strani na katerih se nahajata obe besedi. Brez povezovalnega elemenga AND bi iskalno orodje vrnilo zadetke strani, ki vsebujejo ali besedo ČRNA ali besedo METALURGIJA ali pa strani, ki vsebujejo obe besedi. Vidimo, da uporaba povezovalnih elementov zmanjšuje število zadetkov in oži rezultat iskanja.

o   OR (ali) – rezultat iskanja so dokumenti, ki vsebujejo vsaj eno od navedenih ključnih besed. Uporabljamo kadar je možno isti pojem izraziti z več besedami.

o   NOT (ne) – rezultat iskanja so dokumenti, ki ne vsebujejo besede, pred katero postavimo povezovalno besedo NE. Primer: Iščemo podatke o antičnem junaku Odiseju, vendar je večina zadetkov povezani s turističnimi agencijami. Vpišemo "odisej not agencija" in se s tem znebimo vseh strani turističnih agencij z imenom Odisej.

o   Fraza – kadar iščemo niz besed, ki morajo stati skupaj v določenem vrstnem redu (fraze, naslovi knjig ...) jih damo med narekovaje. Primer: "beli medved".

o   Z oklepaji natančneje določimo vrstni red razreševanja kompleksnih iskalnih zahtev.

 

Iskanje podatkov po internetu ni vedno uspešno. Prav zato je potrebno poznati principe in tehnike iskanja podatkov s pomočjo iskalnikov, katalogov ali meta iskalnikov. 

 

KRITERIJI ZA PREVERJANJE RELEVANTNOSTI VIROV

Avtorstvo 

Kdo je ustvaril podatek in zakaj?

Ali prepoznamo avtorja in njegovo delo?

Kakšno znanje ali spretnosti ima s tega področja?

Ali so predstavljena dejstva ali mnenja?

Ali je avtor napisal še kaj drugega?

Ali avtor sprejema druge poglede in teorije?

Avtentičnost. 

Je poznan vir?

Od kod izvira originalni podatek?

Ali smo podatek pridobili od znane in cenjene organizacije?

Ali so podatek preverili tudi drugi?

Gre za primarni ali sekundarni vir? 

Ali so originalni viri dokumentirani?

Ali so viri pravilno citirani in navedeni?

Objektivnost. 

Ali je podatek pristranski? 

Je podatek objektiven ali subjektiven?

Ali prispevek temelji na dejstvih oz. mnenju?

Ali odseva pristranskost? Kako?

Kakšen je vpliv sponzorstva na prikazovanje podatkov?

Ali je vidno ravnotežje med različnimi pogledi ter perspektivami?

Je lahko informacija mišljena kot humorna, parodična ali satirična?

Aktualnost. 

Ali je podatek veljaven?

Ali stran ponuja informacije o datumu nastanka in zadnji spremembi?

Ali je veljavnost podatka pomembna za vaše področje?

Kako aktualne so povezave in viri?

Razmisli o izvoru podatka.

Ali so viri zaupanja vredni? Kako to veš?

Kdo financira publikacijo?

Ali podatek prihaja iz šole, podjetja ali od posameznika?

Kaj je glavni namen vira podatka: informirati, obveščati, prepričevati, prodajati? Ali je to pomembno?

Kaj je njihov motiv?

Ustreznost. 

Ali je podatek uporaben? 

Ali sploh potrebujete ta podatek?

Ali podatek vsebuje dovolj širine in globine?

Ali je podatek zapisan v uporabni obliki (tehnični nivo, splošni nivo, beseda, slika, graf, zvok ali video)?

Ali so dejstva povečala vaše znanje o tem predmetu?

Ali bodo ti podatki koristni za vaš projekt?

Učinkovitost. 

Ali je podatek vreden tega napora? 

Ali je podatek dobro strukturiran, vključujoč kazalo vsebine, indeks, menije in ostala orodja za lažjo navigacijo?

Ali je podatek predstavljen na takšen način, da je enostaven za uporabo (graf, pisava, naslovi)?

Ali je podatek hitro dostopen?


Nekaj potrebnih besed o citiranju

Citiranje pomeni dobesedno navajanje (prepisovanje) besed ali stavkov. V besedilu moramo takšne dobesedne navedbe označiti z narekovaji. Za narekovaji v okroglem oklepaju zelo na kratko navedemo še vir, od koder smo prepisali, to so bibliografski podatki (Priimek avtorja, letnico izdaje, stran).

Če v besedilu ne označimo in navedemo svojega vira, je naše delo plagiat. Plagiat je v Slovarju slovenskega knjižnega jezika opredeljen kot "kar je prepisano, prevzeto od drugod in objavljeno, prikazano kot lastno" (SSKJ, 1994, str. 847). 

1. Zakaj navajamo vire?

2. Kako navajamo vire?

Vire lahko uporabimo dobesedno ali s svojimi besedami (parafraziramo ali povzemamo). V vsakem primeru je navedba vira obvezna. Pri navajanju se držimo splošno postavljenih pravil, ki jih najdemo v standardih (slogih navajanja).

- (Dobesedno) citiramo,

kar je novo ali pomembno. Citati naj bodo čim krajši in smiselno vključeni v besedilo. Morajo se dobesedno ujemati z izvirnikom. Če je citat predolg, ga skrajšamo tako, da nepomembno izpustimo in manjkajoči del nadomestimo s tremi pikami v oklepaju [...].

Obstaja več načinov navajanja dokumentov. Bistveno je, da navedemo vse potrebne bibliografske elemente. V celotni nalogi se držimo vedno istega načina. 

V besedilu izpišemo dobesedni navedek (citat), za njim pa vir tako, da v oklepaju navedemo avtorjev priimek, leto izida in stran: 

- Parafraziranje

je prevzemanje idej od drugod, vendar ne dobesedno. Vsebino drugega avtorja lahko skrajšamo ali razširimo, ko jo preoblikujemo s svojimi besedami, vendar mora ostati pomen isti. Zaradi tega moramo izvirnega avtorja še vedno navesti kot svoj vir, vendar besedilo ne napišemo v narekovajih - s tem povemo, da smo povzeli ali drugače prevzeli vsebino.


3. Dodaten primer citiranja in parafraziranja s sprotnim navajanjem:

Napake sprotnega navajanja:

4. Na koncu naloge obvezno napišemo še seznam uporabljenih virov.

Sem vključimo tista dela, iz katerih smo karkoli uporabili v svoji nalogi.

Zapišemo jih po abecednem redu avtorjev. 

Primer zapisa, kako bi v  seznamu virov navedli prej omenjeno enoto:

Južnič, S. Diplomska naloga: napotki za izdelavo. Ljubljana: Amalietti. 1992.


NAVAJANJE KLASIČNIH (TISKANIH) VIROV

1. Navajanje monografij

Priimek, I. Naslov: podnaslov. Izdaja. Kraj: založba, letnica. Zbirka, (štetje). ISBN.

ISBN = mednarodna standardna številka knjige, natisnjena v kolofonu in navadno tudi na ovoju.

1.1 Monografija - en avtor

Primera:

Mršić, N. Živali naših tal: uvod v pedozoologijo : sistematika in ekologija s splošnim pregledom talnih živali. 1. natis. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije, 1997. ISBN 86-365-0213-6.

Weiner, A. B. Women of value, men of renown: new perspectives in Trobriand exchange. Austen: University of Texass Press, 1987. Sourcebooks in anthropology. ISBN 0-292-79019-8.

 1.2 Monografija - dva avtorja

Primera:

Stušek, P. in Podobnik A. Celica. 1. izd. Ljubljana: DZS, 1995. ISBN 86-341-1667-0.

Fisher, J. in Arnold, J. R. P. Notes in chemistry for biologists. 1st ed. Oxford: BIOS scientific publishers, 1999. The instant notes series. ISBN 1-85996-241-6.

 1.3 Monografija - trije ali več avtorjev

Primera:

Krakar - Vogel, B. et al. Književnost na maturi.1. natis. Ljubljana, Zavod Republike Slovenije za šolstvo in šport, 1994. Zbirka Matura. ISBN 86-7759-258-X.

Hames, B. D. et al. Notes in biochemistry. Reprinted. Oxford: BIOS scientific publishers, 1999. The instant notes series. ISBN 1-85996-265-3.

 2. Navajanje serijskih publikacij

Naslov: podnaslov. (Odgovornost.) Kraj: Izdajatelj, začetek (in konec) izhajanja. ISBN.

Primer:

Otrok in knjiga: revija za vprašanja mladinske književnosti, književne vzgoje in s knjigo povezanih medijev. Maribor: Mariborska knjižnica, Pedagoška fakulteta Maribor, 1972- .ISBN 0351-5141.

3.          Navajanje člankov

 3.1 Objavljenih v serijski publikaciji

Priimek, I. Naslov članka: podnaslov članka. Naslov serijske publikacije: podnaslov serijske publikacije, letnica izida, letnik, številka, strani.

Primera:

Bošnjak, B. Književna vzgoja v mladinski knjižnici: da ali ne? Otrok in knjiga: revija za vprašanja mladinske književnosti, književne vzgoje in s knjigo povezanih medijev, 1998, št. 46, str. 64 - 70.

Adler, J. in Rogers, A. The new war against migraines. Newsweek: the international newsmagazine, jan. 1999, let. 83, št. 2, str. 42-48.

 3.2 Objavljenih v zbornikih

Primera:

Lavrenčič, D. in Mlakar, I.. Vloga mladinskega knjižničarja pri razvijanju bralnih sposobnosti. V:Branje skrb vseh: 2. strokovno posvetovanje Bralnega društva Slovenije, 1998, str. 153-154.

Zwitter, T.; Munari, U. Spectrophotometric surveys of faint CVs. V: Wild Stars In The Old West:Proceedings of the 13th North American Workshop on Cataclysmic Variables and Related Objects, ASP Conference Series, Vol. 137, 1998, str. 35.

3.3 Anonimnih člankov v leksikonih, enciklopedijah, slovarjih

Naslov publikacije: podnaslov. Kraj: Založba, leto izd., str.

Primer:

Slovar slovenskega knjižnega jezika: druga knjiga: I-Na. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1975, str. 81.

Dorling Kindersley ultimate visual dictionary of science. New York: DK publishing, 1998. str. 222.

 3.4 Navajanje uradnih dokumentov

Zakon, letnik (letnica) št., datum. Str.

Primer:

Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. Uradni list Republike Slovenije, 53 (1996) 12, 29. II. Str. [841]-862.

  

NAVAJANJE ELEKTRONSKIH VIROV

Avtor. Naslov dokumenta. Vrsta medija. Izdaja. Kraj izdaje. Založnik. Datum izdaje. Datum zadnjega popravljanja. Datum citiranja (obvezno za dokumente online). Zbirka. Dostopnost (obvezno za dokumente online). Standardna številka.

 1 Elektronske monografije, podatkovne baze in računalniški programi kot celotni dokumenti

Avtor. Naslov. Vrsta medija. Izdaja. Kraj izdaje. Založnik. Datum izdaje. Datum zadnjega popravljanja. Datum citiranja (obvezno za dokumente online). Zbirka. Dostopnost (obvezno za dokumente online). Standardna številka.

 Primeri:

Austen, J. Emma (online).(Tunbridge Wells UK): Data Text Publishing. (citirano 23. 09.1998). Dostopno na naslovu: http://www.bibliomania.com/Fiction/Austen/Emma/index.html.

Prešeren, F. Izbrana poezija dr. Franceta Prešerna (online). 1996. (citirano 05. 10. 1998). Dostopno na naslovu: http://www.educa.fmf.uni-lj.si/izodel/ponudba/1996 /preseren/

 

 2. Deli elektronskih monografij, podatkovnih baz in računalniških programov

Avtor. Naslov. Vrsta medija. Izdaja. Kraj izdaje. Založnik. Datum izdaje. Datum zadnjega popravljanja. Datum citiranja (obvezno za dokumente online). Poglavje ali enakovredna oznaka (dela). Naslov posameznega dela. Dostopnost (obvezno za dokumente online). Standardna številka.

Primer:

Austen, J. Emma (online). (Tunbridge Wells UK): Data Text Publishing. (citirano 23. 09. 1998). Chapter VII. Dostopno na naslovu: http://www.bibliomania.com /Fiction/Austen/Emma/index.html.

 

 3. Prispevki k elektronskim monografijam, podatkovnim bazam ali računalniškim programom

Avtor (prispevka). Naslov (prispevka). Avtor (dokumenta na gostitelju). Naslov (dokumenta na gostitelju). Vrsta medija. Izdaja. Kraj izdaje. Založnik. Datum izdaje. Datum zadnjega popravljanja. Datum citiranja (obvezno za dokumente online). Lokacija znotraj dokumenta na gostitelju. Dostopnost (obvezno za dokumente online). Standardna številka.

Primer:

Zgodovina mila. V: Pufič, T. et al.: Pralna sredstva (CD ROM). 1997. Ljubljana, UMI.

(Primer nepodpisanega prispevka z naslovom Zgodovina mila.)

 

4. Elektronska periodika

4.1 Elektronska periodika v celoti

Naslov. Vrsta medija. Izdaja. Kraj izdaje. Založnik. Datum izdaje. Datum citiranja (obvezno za dokumente online). Dostopnost. Standardna številka.

Primera:

Delo (online). Ljubljana, Delo, 1945-. Dostopno na: http://delo.si

COMPUTER Mediated Communication Magazine (online). Milwaukee, Wi (USA): December Communications, 1994 - (citirano 23. 09. 1998). mesečnik. Dostopno na naslovu: http://www.december.com/cmc/mag. ISSN 1076-0027X.

4.2 Članki in drugi prispevki

Avtor (prispevka). Naslov (prispevka). Naslov periodike. Vrsta medija. Izdaja. Številka. Datum zadnjega popravljanja. Datum citiranja (obvezno za online dokumente). Lokacija znotraj dokumenta na gostitelju. Dostopnost (obvezno za dokumente online). Standardna številka.

Primera:

Jenko, M. Veliko vprašanj, malo odgovorov. Delo (online). Ljubljana, Delo, 7.10.1998. (Citirano 7. 10. 1998) Dostopno na internetu na naslovu: http://www.delo.si

Gach, G.: The Internet for Journaliste: The Fourth Estate in Cyberspace . Computer – Mediated Communication Magazine (online). 1994, vol. 1, no. 6 (citirano 1998-09-23), pp. 1-7. Dostopno na naslovu: www.december.com/cmc/mag/1994/oct/estated. 4html

 

5. Elektronske konference in elektronska sporočila

5.1 Celoten sistem elektronskih sporočil

Naslov. Vrsta medija. Kraj izdaje. Založnik. Datum izdaje. Datum citiranja. Dostopnost.

Primer:

Federal Depository Library Program Files(/GO Depository) (online)Washington, D. C.: Government Printing Office (citirano 15. 02. 1995). Dostopno na naslovu: telnet://federal.bbs.gpo.gov.

5.2 Elektronska sporočila

Avtor (sporočila). Naslov (sporočila). Naslov (sistema sporočil na gostitelju). Vrsta medija. Kraj izdaje. Založnik. Datum izdaje. Datum citiranja. Lokacija znotraj sistema sporočil na gostitelju. Dostopnost (razen za osebna in neobjavljena sporočila).

Primer:

Oberč, P. RE: Angleška verzija www. (elektronska pošta). Sporočilo za: Savino ZWITTER. 24. 9. 1998 (citirano 25. 9. 1998). Osebno sporočilo.

  III. NETISKANE IN DRUGE PUBLIKACIJE

Za vse druge vrste gradiva pa velja, da napišemo v oklepaju za naslovom vrsto gradiva npr. videoposnetek, zvočni posnetek, prosojnice, kartografsko gradivo in upoštevamo vse elemente navajanja vira, ki veljajo pri monografskih vrstah publikacije.

 

Vir: Zwitter, S. Navodila za navajanje literature po ISO. (online) Zveza za tehnično kulturo Slovenije. (citirano: 6. 1. 2013) Dostopno na naslovu: http:// http://www2.arnes.si/~ljzotks2/gzm/dokumenti/literatura.html