Kaj v resnici iščemo?

Iskanje spletnih dokumentov ali spletnih strani je lahko enostavno, lahko pa se spreobrne tudi v nemogoče opravilo. Deloma je to zaradi količine informacij, ki se nahaja na internetu, deloma pa zaradi tega, ker vsebina na internetu ni indeksirana in je zaradi tega težje najdljiva.

Dokumente ali informacije iščemo z vpisovanjem ključnih besed (v iskalnike, kataloge, metaiskalnike).

Iskalniki

Iskalniki so orodja, katerih baza spletnih strani se avtomatično dopolnjuje s pomočjo t. i. robotov. Roboti so programi, ki samodejno in neprestano iščejo nove spletne strani po internetu in o novih straneh shranijo povzetek v svojo bazo. Robot si o spletni strani shrani informacijo tako, da vsebino "indeksira". Besedam, ki se največkrat nahajajo na spletni strani, da večjo težo, prav tako imajo večjo težo besede, ki se nahajajo v naslovih in v meta podatkih. Glede na težo ključnih besed iskalnik rangira zadetke oz. najprej prikaže strani, katerih "teža" ključnih besed je največja. Vsak iskalnik ima drugačen način rangiranja spletnih strani.

Katalogi

Katalogi so pojmovno organizirane zbirke referenc na dokumente na internetu. So najstarejši način organiziranja podatkov v spletu. Osnovna zamisel katalogov je organizacija spletnih strani v poglavja. Za razliko od iskalnikov vnašajo podatke o spletnih straneh v bazo posamezniki. Zaradi tega baze spletnih strani v katalogih niso tako obširne, so pa zaradi urednikov, ki skrbijo za pravilen vnos, veliko bolj relevantne in dajo bolj kakovostne zadetke. Druga razlika v primerjavi z iskalniki je v tem, da se v bazo kataloga ne shranjujejo informacije o celotni vsebini, temveč le opis spletne strani (ki ga napiše posameznik). Zaradi obsežnosti kataloga so na voljo obrazci za vnos iskalnih zahtev, ki olajšajo iskanje.

Nevidni internet

Obstaja velika količina podatkov, ki je iskalnikom nevidna. Nahajajo se v različnih spletnih bazah in so večinoma popolnoma nedostopni programski opremi, na kateri temeljijo spletni iskalniki. Iskalniki najdejo pot le do vstopne točke. 

Primer takšnega nevidnega interneta je telefonski imenik ali baza Cobiss. Najti je potrebno spletno stran, kjer je možno dostopati do podatkov. Obstaja več iskalnikov, ki so namenjeni iskanju v nevidnem spletu.

Različna iskalna orodja uporabljajo različne iskalne jezike, nekaj pravil pa je večini orodij skupnih.

 Pri večini orodij lahko uporabljamo:

o   AND (in) – rezultat iskanja so dokumenti, ki vsebujejo vse navedene ključne besede, in to ne glede na mesto v dokumentu. Primer:   "črna and metalurgija" vrne zadetke strani, na katerih se nahajata obe besedi. Brez IN/AND bi dobili vse strani, ki vsebujejo ali besedo ČRNA ali besedo METALURGIJA ali pa strani, ki vsebujejo obe besedi. Uporaba AND/IN zmanjšuje število zadetkov in oži rezultat iskanja.

o   OR (ali) – dobimo zadetke, ki vsebujejo vsaj eno od iskanih ključnih besed. ALI/OR uporabljamo, kadar predvidevamo več poimenovanj (sinonimov) za isti pojem.

o   NOT (ne) – dobimo zadetke, ki ne vsebujejo pojma, ki smo ga želeli izločiti. Primer: Iščemo podatke o antičnem junaku Odiseju, vendar ne želimo še vseh turističnih agencij s tem imenom. Vpišemo "odisej not agencija" in se jih s tem znebimoj.

o   Fraza – kadar iščemo niz besed, ki morajo stati skupaj v določenem vrstnem redu (fraze, naslovi knjig ...), jih damo med narekovaje. Primer: "beli medved".

o   Z oklepaji natančneje določimo vrstni red razreševanja kompleksnih iskalnih zahtev.