Odpiralni čas: od 7h do 15h, ko na šoli poteka pouk. Med šolskimi počitnicami je knjižnica zaprta.

OIV - KNJIŽNIČNO INFORMACIJSKA ZNANJA

»Informacijsko pismeni ljudje so tisti, ki so se naučili učiti. Učiti se znajo zato, ker vedo, kako je znanje organizirano, znajo najti informacije in jih uporabiti tako, da se lahko drugi učijo od njih. To so ljudje, pripravljeni na vseživljenjsko učenje, ker znajo vedno najti informacije, ki jih potrebujejo za kakršnokoli nalogo ali odločitev.« (Ameriško združenje knjižničarjev ALA, 1989)

Z izvajanjem KIZ v okviru obveznih izbirnih vsebin med drugim spodbujamo čim večjo povezanost s poukom in to, da bi vsak dijak postopoma, a organizirano razvil svoje vseživljenjske kompetence pri iskanju informacij. Da bi pridobival in razvijal svoje veščine za kritično uporabo informacij. Da bi postal resnično informacijsko pismen.

In kakšna je korist od tega?

Prvi najbolj očiten rezultat so boljši pisni izdelki. Z nalogami za spodbujanje praktične uporabe veščin informacijske pismenosti dijakom omogočimo boljše razumevanje gradiva in raziskovalnega procesa.

Informacijsko pismen dijak modro išče, izbira in uporablja informacije. V prihodnosti se bodo viri informacij in načini komuniciranja še naprej spreminjali. Zato bomo vedno potrebovali sposobnosti iskanja, vrednotenja in upravljanja informacij na vseh področjih. Dijaki veščine informacijske pismenosti najbolj pregledno in organizirano razvijajo s pomočjo različnih nalog v času šolanja.

(prir. po "It Takes More Than a Major")

Informacijska pismenost je skupek sposobnosti, s pomočjo katerih posamezniki "prepoznajo, kdaj potrebujejo informacije in so jih sposobni najti, ovrednotiti ter učinkovito uporabiti."

Informacijska pismenost je osnova za vseživljenjsko učenje. Skupna je vsem disciplinam, vsem učnim okoljem in vsem stopnjam izobraževanja. Učečim omogoča, da obvladajo vsebino in razširijo svoje preiskave, postanejo bolj samostojni in prevzamejo večji nadzor nad lastnim učenjem.

Informacijska pismenost vključuje tudi sposobnost razlikovanja dejstev od fikcije in mnenja - bistvena veščina glede na širjenje dezinformacij in "lažnih novic".

In kaj zna informacijsko pismen dijak?

Določiti obseg potrebnih informacij,
uspešno dostopati do njih,
kritično oceniti pridobljene informacije in njihove vire,
povezati izbrane informacije s svojim predhodnim znanjem,
učinkovito uporabiti podatke za določene namene,
razumeti tudi ekonomske, pravne in socialne vidike, povezane z uporabo informacij
ter etično in zakonito dostopati do informacij in jih tako tudi uporabljati.

(prir. po: American Library Association. Presidential Committee on Information Literacy. Final Report. (Chicago: American Library Association, 1989.)

Kako prepoznati lažne novice | Časoris

Kaj je treba vedeti pred iskanjem informacij?

Kaj v resnici iščemo?

Iskanje spletnih dokumentov ali spletnih strani je lahko enostavno, lahko pa se spreobrne tudi v nemogoče opravilo. Deloma je to zaradi količine informacij, ki se nahaja na internetu, deloma pa zaradi tega, ker vsebina na internetu ni indeksirana in je zaradi tega težje najdljiva.

Dokumente ali informacije iščemo z vpisovanjem ključnih besed (v iskalnike, kataloge, metaiskalnike).

Iskalniki

Iskalniki so orodja, katerih baza spletnih strani se avtomatično dopolnjuje s pomočjo t. i. robotov. Roboti so programi, ki samodejno in neprestano iščejo nove spletne strani po internetu in o novih straneh shranijo povzetek v svojo bazo. Robot si o spletni strani shrani informacijo tako, da vsebino "indeksira". Besedam, ki se največkrat nahajajo na spletni strani, da večjo težo, prav tako imajo večjo težo besede, ki se nahajajo v naslovih in v meta podatkih. Glede na težo ključnih besed iskalnik rangira zadetke oz. najprej prikaže strani, katerih "teža" ključnih besed je največja. Vsak iskalnik ima drugačen način rangiranja spletnih strani.

Katalogi

Katalogi so pojmovno organizirane zbirke referenc na dokumente na internetu. So najstarejši način organiziranja podatkov v spletu. Osnovna zamisel katalogov je organizacija spletnih strani v poglavja. Za razliko od iskalnikov vnašajo podatke o spletnih straneh v bazo posamezniki. Zaradi tega baze spletnih strani v katalogih niso tako obširne, so pa zaradi urednikov, ki skrbijo za pravilen vnos, veliko bolj relevantne in dajo bolj kakovostne zadetke. Druga razlika v primerjavi z iskalniki je v tem, da se v bazo kataloga ne shranjujejo informacije o celotni vsebini, temveč le opis spletne strani (ki ga napiše posameznik). Zaradi obsežnosti kataloga so na voljo obrazci za vnos iskalnih zahtev, ki olajšajo iskanje.

Nevidni internet

Obstaja velika količina podatkov, ki je iskalnikom nevidna. Nahajajo se v različnih spletnih bazah in so večinoma popolnoma nedostopni programski opremi, na kateri temeljijo spletni iskalniki. Iskalniki najdejo pot le do vstopne točke.

Primer takšnega nevidnega interneta je telefonski imenik ali baza Cobiss. Najti je potrebno spletno stran, kjer je možno dostopati do podatkov. Obstaja več iskalnikov, ki so namenjeni iskanju v nevidnem spletu.

Uporaba iskalnega jezika

Različna iskalna orodja uporabljajo različne iskalne jezike, nekaj pravil pa je večini orodij skupnih.

Pri večini orodij lahko uporabljamo:

o AND (in) – rezultat iskanja so dokumenti, ki vsebujejo vse navedene ključne besede, in to ne glede na mesto v dokumentu. Primer: "črna and metalurgija" vrne zadetke strani, na katerih se nahajata obe besedi. Brez IN/AND bi dobili vse strani, ki vsebujejo ali besedo ČRNA ali besedo METALURGIJA ali pa strani, ki vsebujejo obe besedi. Uporaba AND/IN zmanjšuje število zadetkov in oži rezultat iskanja.

o OR (ali) – dobimo zadetke, ki vsebujejo vsaj eno od iskanih ključnih besed. ALI/OR uporabljamo, kadar predvidevamo več poimenovanj (sinonimov) za isti pojem.

o NOT (ne) – dobimo zadetke, ki ne vsebujejo pojma, ki smo ga želeli izločiti. Primer: Iščemo podatke o antičnem junaku Odiseju, vendar ne želimo še vseh turističnih agencij s tem imenom. Vpišemo "odisej not agencija" in se jih s tem znebimoj.

o Fraza – kadar iščemo niz besed, ki morajo stati skupaj v določenem vrstnem redu (fraze, naslovi knjig ...), jih damo med narekovaje. Primer: "beli medved".

o Z oklepaji natančneje določimo vrstni red razreševanja kompleksnih iskalnih zahtev.

KRITERIJI ZA PREVERJANJE RELEVANTNOSTI VIROV

Avtorstvo

Kdo je ustvaril podatek in zakaj?

Ali prepoznamo avtorja in njegovo delo?

Kakšno znanje ali spretnosti ima s tega področja?

Ali so predstavljena dejstva ali mnenja?

Ali je avtor napisal še kaj drugega?

Ali avtor sprejema druge poglede in teorije?

Avtentičnost.

Je poznan vir?

Od kod izvira originalni podatek?

Ali smo podatek pridobili od znane in cenjene organizacije?

Ali so podatek preverili tudi drugi?

Gre za primarni ali sekundarni vir?

Ali so originalni viri dokumentirani?

Ali so viri pravilno citirani in navedeni?

Objektivnost.

Ali je podatek pristranski?

Je podatek objektiven ali subjektiven?

Ali prispevek temelji na dejstvih oz. mnenju?

Ali odseva pristranskost? Kako?

Kakšen je vpliv sponzorstva na prikazovanje podatkov?

Ali je vidno ravnotežje med različnimi pogledi ter perspektivami?

Je lahko informacija mišljena kot humorna, parodična ali satirična?

Aktualnost.

Ali je podatek veljaven?

Ali stran ponuja informacije o datumu nastanka in zadnji spremembi?

Ali je veljavnost podatka pomembna za vaše področje?

Kako aktualne so povezave in viri?

Izvor podatka.

Ali so viri zaupanja vredni? Kako to veš?

Kdo financira publikacijo?

Ali podatek prihaja iz šole, podjetja ali od posameznika?

Kaj je glavni namen vira podatka: informirati, obveščati, prepričevati, prodajati? Ali je to pomembno?

Kaj je njihov motiv?

Ustreznost.

Ali je podatek uporaben?

Ali sploh potrebujete ta podatek?

Ali podatek vsebuje dovolj širine in globine?

Ali je podatek zapisan v uporabni obliki (tehnični nivo, splošni nivo, beseda, slika, graf, zvok ali video)?

Ali so dejstva povečala vaše znanje o tem predmetu?

Ali bodo ti podatki koristni za vaš projekt?

Učinkovitost.

Ali je podatek vreden tega napora?

Ali je podatek dobro strukturiran, vključujoč kazalo vsebine, indeks, menije in ostala orodja za lažjo navigacijo?

Ali je podatek predstavljen na takšen način, da je enostaven za uporabo (graf, pisava, naslovi)?

Ali je podatek hitro dostopen?

Nekaj potrebnih besed o citiranju

Citiranje pomeni dobesedno navajanje (prepisovanje) besed ali stavkov. V besedilu moramo takšne dobesedne navedbe označiti z narekovaji. Za narekovaji v okroglem oklepaju zelo na kratko navedemo še vir, od koder smo prepisali, to so bibliografski podatki (Priimek avtorja, letnico izdaje, stran).

Če v besedilu ne označimo in navedemo svojega vira, je naše delo plagiat. Plagiat je v Slovarju slovenskega knjižnega jezika opredeljen kot "kar je prepisano, prevzeto od drugod in objavljeno, prikazano kot lastno" (SSKJ, 1994, str. 847).

1. Zakaj navajamo vire?

Priznavamo idejno avtorstvo za neko misel tistemu, ki mu gre.
Pokažemo svojo akademsko zrelost in poznavanje teme, metodologije ipd.
Ko citiramo, usmerimo bralca k virom, ki bi mu lahko prinesli več informacij, povezanih z našo temo (se zgodi, da besedilo, vzeto iz sobesedila, postane slabše razumljivo; pri prepisovanju se lahko kdo tudi zmoti. V takem primeru si bralec lahko pomaga, če točno ve, kje informacijo preveriti).

2. Kako navajamo vire?

Vire lahko uporabimo dobesedno ali s svojimi besedami (parafraziramo ali povzemamo). V vsakem primeru je navedba vira obvezna. Pri navajanju se držimo splošno postavljenih pravil, ki jih najdemo v standardih (slogih navajanja). Na II. gimnaziji Maribor je priporočena uporaba citatnega sloga APA.

- (Dobesedno) citiramo,

kar je novo ali pomembno. Citati naj bodo čim krajši in smiselno vključeni v besedilo. Morajo se dobesedno ujemati z izvirnikom. Če je citat predolg, ga skrajšamo tako, da nepomembno izpustimo in manjkajoči del nadomestimo s tremi pikami v oklepaju [...].

Obstaja več načinov navajanja dokumentov. Bistveno je, da navedemo vse potrebne bibliografske elemente. V celotni nalogi se držimo vedno istega sloga.

V besedilu izpišemo dobesedni navedek (citat), za njim pa vir tako, da v oklepaju navedemo avtorjev priimek, leto izida in stran:

"Zajeti vse znanje je poskusil že Aristotel(es) (384-322 p. n. št.) in v antiki so mnogi skušali ta napor posnemati." (Južnič, 1992, str. 108).

- Parafraziranje

je prevzemanje idej od drugod, vendar ne dobesedno. Vsebino drugega avtorja lahko skrajšamo ali razširimo, ko jo preoblikujemo s svojimi besedami, vendar mora ostati pomen isti. Zaradi tega moramo izvirnega avtorja še vedno navesti kot svoj vir, vendar besedilo ne napišemo v narekovajih - s tem povemo, da smo povzeli ali drugače prevzeli vsebino.

Že starogrški misleci kot na primer Aristotel so se trudili predstaviti vse njihovo dotedanje znanje (Južnič, 1992).

3. Dodaten primer citiranja in parafraziranja s sprotnim navajanjem:

Južnič piše tako: "Zajeti vse znanje je poskusil že Aristotel(es) (384-322 p. n. št.) in v antiki so mnogi skušali ta napor posnemati." (1992, str. 108).
Prav tako pa Južnič v svojem delu (1992) omeni že starogrške mislece, kot je Aristotel, ki so se trudili predstaviti vse njihovo dotedanje znanje.

Napake sprotnega navajanja: